Začelo se je v letu 2006. Takrat se je utrnila ideja, da bi Oratorij ponesli tudi v našo župnijo. Pobuda naše prve voditeljice, Marte Žebovec, je naletela na poslušna ušesa skupine zagnanih mladincev, ki smo takrat še neiskušeni in morda nekoliko prestrašeni, a prepričani, da nam bo z dobro voljo in zaupanjem Vanj uspelo, zavihali rokave in začeli zgodbo imenovano – Oratorij Smlednik.
Kar se je začelo z dobrim ducatom animatorjev, se danes nadaljuje s trideseterico. Čez leto se nas srečuje sicer nekaj manj, a ko je potrebno stopiti skupaj, se pokažeta naša sloga in moč. V vseh teh letih pa se nas je izmenjalo več kot 65. Če smo začeli z nekaj-dnevnim oratorijem, sedaj nadaljujemo z eno-tedenskim, in vsako leto se zdi, da nam le-ta hitreje mine. In otroci… začetna številka je bila verjetno nekje pri 50, lani pa smo na oratoriju skrbeli za rekordno število – 95 otrok.
Dom, ki sprejema, župnija, ki evangelizira, šola, ki uvaja v življenje, in dvorišče za prijateljske stike in življenje v veselju, vse pa prežeto z navzočnostjo Boga in animatorjev. Tako bi se učeno povedalo, kaj je oratorij. Vendar je oratorij za nas, mlade, še veliko več kot povedo te besede. Je teden zabave, povezanosti, tkanja prijateljstev, je teden, ko nastopijo vodne igre, pesmi, žoge, simboli in še bi lahko naštevali. Je čas, ko se posvetimo drug drugemu in si priznamo, da je lepo biti skupaj. In ni nam škoda časa, ki ga darujemo otrokom v naši župniji.
Ko iz ust po napornem dnevu utrujenega animatorja slišiš, da je bilo vredno potruditi se in se odpovedati marsikateri urici lenarjenja, že zaradi nasmejanih obrazov otrok, pa tudi objokanih, ki jih lahko razvedriš in potolažiš, in ko vidiš hvaležne otroške obraze, veš, da je v zraku res nekaj posebnega. Veš, da še obstajajo ljudje, ki znajo živeti v pravem pomenu besede. Živeti za ljubezen in za dobro, ki naj ga nikoli ne zmanjka.