V petek, 7. marca, smo tudi v Smledniku obhajali ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne (SMD), ki ima naslov »Čudovito sem ustvarjen« (Ps 139,14), svetopisemska podlaga je torej Psalm 139. Besedilo bogoslužja so pripravile kristjanke s Cookovih otokov. Poleg organizatork se ga je udeležilo štirinajst ljudi, ki so lepo sodelovali, tudi peli so. Bilo jih je malo, ampak so bili tisti, ki so prišli, zadovoljni. Ob tem mi prihajajo na misel Jezusove besede iz Lukovega evangelija 12,32: »Ne boj se, mala čreda ...« Res smo mala čreda, ampak nas lahko zavest, da delamo nekaj, kar je dobro in prav pred Bogom, kar ekumenska molitev zagotovo je, napolnjuje z veseljem in notranjim mirom, ki ga lahko da samo Bog.
Po bogoslužju smo se še družili ob pecivu in čaju v veroučni učilnici. Nekateri so povedali, kaj se jih je najbolj dotaknilo: rekli so, da zgodba Vainiu, ki je pripovedovala o tem, kako je bila v otroštvu kaznovana, ker je govorila v materinščini, in kako je v zvezi s tem čutila Božjo pomoč. Cookovi otoki so bili namreč angleška kolonija in so jih v šoli silili, da so vedno, tako pri pouku kot na igrišču, govorili angleško.
