V soboto, 15. marca 2025, smo se moški župnij Smlednik in Trboje podali na romanje v okviru svetega leta. To je bil poseben dan, poln duhovnih doživetij, skupne molitve, bratstva in celo malo tekmovalnega duha.
Pot nas je najprej vodila proti Zavrhu. Med vožnjo smo zmolili jutranjo molitev in se pogovarjali o pomenu svetega leta. Župnik nas je spodbudil k razmisleku o našem osebnem odnosu do vere in kako jo živimo v vsakdanjem življenju kot moški – kot sinovi, očetje, bratje, soprogi in prijatelji.
Prva postaja romanja je bil obisk rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrhu. Ta znamenita hiša, ki danes služi kot muzej, pripoveduje zgodbo o življenju velikega Slovenca, duhovnika, skladatelja in ljubitelja slovenskih gora. Jakob Aljaž je najbolj znan po tem, da je kupil vrh Triglava in naj postavil znameniti Aljažev stolp, ki je simbol slovenstva in narodne zavesti. Dokumenti v muzeju prikazujejo vpliv Aljaža kot duhovnika na slovensko kulturo in planinstvo. Ogledali smo si tudi film, ki nam je z izbranimi dialogi približal življenje in zapuščino Jakoba Aljaža. Obisk je v nas vzbudil ponos in spoštovanje do naše dediščine ter nas spodbudil k razmisleku o pomenu narodne identitete in ohranjanja kulturne dediščine.
Naslednja postaja je bil Rakovnik. Pred Marijino kapelo smo opravili molitve in se v svetoletni procesiji odpravili do cerkve Marije Pomočnice. V procesiji smo molili rožni venec, kar je bila priložnost, da se duhovno poglobimo in se prepustimo tišini srca, v kateri lahko zaslišimo Božji glas. Po prihodu v cerkev smo imeli krajše razmišljanje in spoved. Sledila je sveta maša in čaščenje Najsvetejšega.
Po sveti maši smo si privoščili kosilo in tekmovanje v igrah, kot so biljard, ročni nogomet in namizni tenis, kjer ni šlo za zmago, ampak za sodelovanje, ekipni duh in veselje do igre.
Naslednja postaja našega romanja je bila Hala Tivoli, kjer nas je sprejel gospod Miha Butara, pomočnik generalnega direktorja skupine Slovenske železnice, član več nadzornih svetov, podpredsednik Hokejske zveze Slovenije in predsednik hokejske Olimpije. Ogledali smo si hokejsko dvorano, njegovo vodenje pa nas je popeljalo skozi zgodovino hokeja v Sloveniji, pomen trdega dela in discipline v tem športu ter tudi izzive vodenja.
Najbolj poseben del pa je bil njegov pogovor z nami na temo Poslovnež z rožnim vencem na mizi. Gospod Butara nam je odprto in iskreno spregovoril o svoji osebni poti vere, kako usklajuje poslovni svet z vero ter kako je vera zanj temelj vsega, kar počne. Nagovorilo nas je, da je ima v svoji pisarno podobo Brezjanske Marije, križ in Sveto pismo, pri sebi pa vedno tudi rožni venec. Večinoma kar v roki. To je bil trenutek, ki je mnoge izmed nas nagovoril, saj je pokazal, da moč, uspeh in odločenost niso v nasprotju z vero, temveč je prav vera tista, ki daje vsebino našim odločitvam in ciljem.
Po navdihujočem pogovoru smo se zahvalili gostitelju in se odpravili proti domu. Med vožnjo smo strnili vtise in delili razmišljanja o tem, kaj nam je ta dan prinesel. Lahko rečemo, da je bilo tokratno romanje nekaj posebnega. Ne le, da smo se srečali z delom zapuščine velikega Slovenca in sodelovali v svetoletnih obredih, temveč smo tudi poglobili naše odnose in se navdihnili ob zgledih, ki združujejo poslovni svet, šport in vero. Naj bo to spodbuda za vse nas, da ostanemo trdni v veri in si vzamemo čas za molitev in skupnost.
Janko Stare
